Glavna novost modela je umik rastline konoplje iz Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter s seznama skupin prepovedanih drog v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog. S predlaganim modelom želimo predstaviti način umestitve rastline konoplje v obstoječi regulativni okvir. Znanstvene raziskave so dokazale, da je konoplja bistveno manj nevarna za zdravje od alkohola ali tobaka5, 6, nenazadnje zaradi prevelikega odmerka konoplje še ni zabeležene nobene smrtne žrtve6, 7. Posledično smo se pri oblikovanju modela reguliranja konoplje zgledovali po zakonodaji, ki ureja rabo alkohola in tobaka v Republiki Sloveniji.
1. Opredelitev izrazov
Za potrebe predlaganega modela regulacije definiramo pojma, ki ločujeta izdelke glede na vsebnost psihoaktivne substance THC, prisotne v konoplji:
- izdelki z nižjo vsebnostjo THC - vsi izdelki, ki vsebujejo psihoaktivno substanco THC pod zakonsko določeno mejo, ter
- izdelki z višjo vsebnostjo THC - vsi izdelki, ki vsebujejo psihoaktivno substanco THC nad zakonsko določeno mejo.
2. Dvig meje vsebnosti THC za industrijske namene
Tako slovenska kot evropska zakonodaja postavljata mejo za pridelovanje konoplje v industrijske namene pri 0,2 odstotkih vsebnosti THC. Pirati predlagamo dvig meje na 0,9 odstotka, saj THC pod tem pragom ne povzroča omembe vrednih psihoaktivnih učinkov. Znanstvene študije celo navajajo, da je učinek pri kajenju konoplje z 0,9 odstotka THC enak učinku placeba8.
Dvig meje z 0,2 na 0,9 odstotka bi omogočil učinkovitejše izkoriščanje gospodarskega potenciala industrijskih izdelkov iz konoplje, saj bi pridelovalcem omogočil širšo izbiro semen med katerimi bi bila tudi slovenska avtohtona semena. Večina pridelovalcev sedaj namreč uvaža tuja (predvsem francoska) certificirana semena, prav tako pa jim ni dovoljena samooskrba, saj morajo vsako leto kupiti nova.
3. Predmet regulacije
Regulativni okvir modela obravnava le psihoaktivno substanco tetrahidrokanabinol (THC) in ne celotne rastline konoplje (Cannabis Sativa L.). Takšen pristop sledi vzoru obstoječe regulacije na področju drugih psihoaktivnih snovi, kjer je predmet regulacije učinkovina in izdelki, ki jo vsebujejo (na primer alkoholne pijače, cigareti), ne pa njihov rastlinski vir (vinska trta, rastlina tobaka).
Omejitve in regulacije, obravnavane v nadaljevanju, bi se po tem modelu nanašale le na psihoaktivno sestavino THC, ki je prisotna v izdelkih z višjo vsebnostjo THC. To pomeni umik vseh regulacij, vezanih na vsebnost THC, za izdelke z nižjo vsebnostjo THC. Slednji ne bi bili podvrženi nobenim dodatnim zakonskim omejitvam v smislu pridelave, predelave in uporabe, razen obstoječih regulacij iz drugih naslovov (na primer higienski standardi pri prehrani, sledljivost prehrambnih izdelkov in podobno). Po vzoru prehrambnih standardov v običajnih živilih predlagamo, da se v izdelkih z nižjo vsebnostjo THC, ki so namenjeni prehrani, poleg običajnih snovi spremlja tudi vsebnost kanabinoidov in da se dodatno zagotovi varnost izdelka z navedbo priporočenega dnevnega odmerka.
4. Osebna raba
Osebna raba zajema pridelavo, predelavo in posedovanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC, vendar ne vključuje prodaje. Prodaja brez dovoljenja bi bila tudi po novem - enako kot doslej - ustrezno kazensko sankcionirana. Predlagani model bi legaliziral osebno rabo izdelkov z višjo vsebnostjo THC za vse fizične osebe, ki so dopolnile 18 let starosti.
Lastna raba konoplje z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo bi se priznala polnoletni fizični osebi, ki konopljo proizvede in proizvedeno konopljo tudi porabi - sama oziroma skupaj z drugimi polnoletnimi člani gospodinjstva. Količinska omejitev pridelave konoplje (na primer dovoljeno število sadik, dovoljena velikost pridelovalne površine in podobno) bi se določila na način, ki posameznika po eni strani ne bi omejeval pri dejavnostih, namenjenih za lastno uporabo, po drugi strani pa bi preprečeval različne pojave sive ekonomije in stekanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC na črni trg.
Starostna in količinska omejitev ne bi veljali edino za osebe, ki po navodilih zdravnika z izdelki iz konoplje zdravijo svoje bolezensko stanje. Mladoletni bolnik bi lahko po navodilih zdravnika uporabljal zdravila iz konoplje, za katera bi mu zdravnik izdal zeleni recept. Zdravila bi lahko dobil v vsaki lekarni, njihovo ceno pa bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bolnik bi lahko po priporočilu zdravnika uporabljal tudi ostale natančno specificirane izdelke z višjo vsebnostjo THC, ki bi jih lahko kupil pri licenciranih prodajalcih.
Za osebo, ki bi spoštovala pogoje za priznanje lastne rabe konoplje, ne bi veljale nobene druge omejitve, ki zadevajo pridelavo, predelavo ali posedovanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Preseganje količinske omejitve pa bi se štelo za opravljanje dejavnosti proizvodnje konoplje in bi se obravnavalo v skladu z ureditvijo, ki bi veljala za male proizvajalce konoplje.
6. Mali proizvajalec konoplje
Predlagani model po zgledu ureditve alkoholnih pijač v obstoječem Zakonu o trošarinah predpostavlja uvedbo novega trošarinskega subjekta: mali proizvajalec konoplje. Gre za osebo, ki bi proizvedla več od predvidene količinske omejitve za osebno rabo, in manj kot bi proizvedle večje korporacije. Mali proizvajalec konoplje bi bil upravičen do nižje stopnje trošarine, ki bi jo določil Zakon o trošarinah. Dolžan bi bil predložiti obračun trošarine in plačati trošarino za celotno proizvedeno količino konoplje v koledarskem letu, razen za količino, ki bi se mu priznala za lastno rabo.
Z uvedbo takšnega trošarinskega subjekta bi Pirati podprli malo gospodarstvo in omogočili malim proizvajalcem konoplje lažji vstop na tuje trge, saj bi pravico do nižje trošarine lahko uveljavljali tudi v državah članicah EU s podobno ureditvijo.
Oseba s statusom malega proizvajalca konoplje bi lahko pridelovala konopljo za lastno uporabo ali za komercialne namene. V primeru komercialne rabe bi morala upoštevati pogoje, ki so predstavljeni v nadaljevanju.
7. Komercialna raba
Komercialna raba je raba s strani pravnih oseb in vključuje prodajo pravnim in fizičnim osebam. Izdelki z višjo vsebnostjo THC bi se ne glede na njihovo namembnost smeli prodajati le v skladu z naslednjim regulativnim okvirom:
Vsak izdelek, ki se proda končnemu potrošniku v nemedicinske namene, mora zadostovati naslednjim pogojem:
- obračun trošarine in davka na dodano vrednost
Za vsak izdelek z višjo vsebnostjo THC mora biti obračunana trošarina in davek na dodano vrednost. Odločitev o ustreznem načinu obdavčitve (na primer podobna obdavčitev kot pri tobaku) bi bila sprejeta skupaj s stroko, saj je od tega odvisna cena izdelka, ki bi jo plačal potrošnik in kot takšna igra glavno vlogo pri zmanjševanju črnega trga.
- zagotovljena sledljivost "od semena do prodaje"
Sledljivost izdelkov z višjo vsebnostjo THC mora biti zagotovljena od pridelave, skozi predelavo do prodaje s sistemom licenc, ki je predstavljen v nadaljevanju.
- testiranje kakovosti in varnosti izdelka
Vsak izdelek z višjo vsebnostjo THC mora prestati predpisano testiranje kakovosti, ki meri vsebnost kanabinoidov in ostalih relevantnih substanc ter predpisano testiranje varnosti, ki meri vsebnost gnojil, pesticidov in plesni.
- zakonsko določen napis na embalaži izdelka
Napis na izdelku mora seznanjati potrošnika z vsemi potrebnimi informacijami o izdelku, ki ga namerava zaužiti. Napis vsebuje rezultate testiranj kakovosti in varnosti ter priporočila za varno uporabo (priporočljiv dnevni odmerek).
- ustrezno oblikovana in ustrezno zaprta embalaža
Embalaža mora biti oblikovana in zaprta tako, da ohranja kakovost izdelka, ne spodbuja k uporabi izdelka in preprečuje otrokom, da bi lahko pomotoma zaužili izdelek, ne vedoč, da ta vsebuje THC.
Za izdelke z višjo vsebnostjo THC, namenjenim medicinski uporabi, morajo veljati naslednji kriteriji:
- trošarina se ne obračunava,
- njihovo ceno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
- ni dodatnih zakonskih določil, razen tistih, ki že veljajo za farmacevtske izdelke.
8. Sistem licenc
Sledljivost in nadzor komercialnih izdelkov z višjo vsebnostjo THC, ki bi se uporabljali v nemedicinske namene, bi zagotavljal sistem licenc.
Iz sistema licenc bi izvirale dolžnosti in pravice, povezane s pridelavo, predelavo in prodajo izdelkov z višjo vsebnostjo THC za nemedicinske namene pravnim in fizičnim osebam. Vse licence bi bile brezplačne in bi veljale pet let od dneva izdaje, z možnostjo podaljšanja. Licence bi bile popolnoma medsebojno združljive, kar pomeni, da bi lahko ista oseba razpolagala z vsemi licencami.
Licenco za pridelavo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec kmetijskega gospodarstva, ki želi pridelovati konopljo z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo v komercialne namene. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za kmetijstvo. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico pridelovati konopljo izključno na površinah (notranjih ali zunanjih), ki bi jih prijavila na ministrstvu za kmetijstvo, ter jo prodati ali predati dalje v predelavo osebi z licenco za predelavo konoplje. Proizvajalec bi zagotavljal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da konopljo zaščiti pred tatvino in jo goji dobronamerno z namenom prodaje predelovalcu.
Licenco za predelavo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec dopolnilne dejavnosti za predelavo kmetijskih pridelkov, ki želi predelovati konopljo z vsebnostjo THC nad zakonsko določeno mejo v komercialne namene. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za kmetijstvo. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico predelovati konopljo in jo prodati ali predati dalje v prodajo osebi z licenco za prodajo konoplje.
Predelovalec bi lahko konopljo kupil le od osebe z licenco za pridelavo ali osebe z licenco za predelavo. Predelovalec, ki bi želel konopljo prodati prodajalcu, bi bil dolžan s predpisanimi testiranji preveriti vsebnost posameznih kanabinoidov in raznih škodljivih snovi (na primer pesticidov) v njej, to pa bi lahko storil le v licenciranem laboratoriju (državnem ali zasebnem). Pred prodajo prodajalcu bi moral konopljo tudi ustrezno označiti (sorta, vsebnost kanabinoidov, vsebnost pesticidov, datum testiranja in podobno). Brez opravljenega testiranja in primernega označevanja bi lahko predelovalec prodal konopljo le drugemu predelovalcu.
Licenco za prodajo bi lahko pridobila katerakoli pravna oseba ali nosilec dopolnilne dejavnosti za prodajo kmetijskih pridelkov ali izdelkov s kmetij, ki želi prodajati izdelke z višjo vsebnostjo THC. Vloge za pridobitev licence bi obravnavalo ministrstvo za zdravje. S pridobitvijo licence bi imela oseba pravico prodajati izdelke z višjo vsebnostjo THC neposredno fizičnim ali pravnim osebam. Oseba z licenco za prodajo bi smela tovrstne izdelke kupiti le od osebe z licenco za predelavo.
9. Omejitve prodaje in oglaševanja
Enako kot pri alkoholu bi tudi ta model strogo prepovedal prodajo in ponudbo izdelkov z višjo vsebnostjo THC osebam, mlajšim od 18 let, ali osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Izjema velja za mladoletne osebe, ki razpolagajo z veljavnim zdravniškim receptom ali potrdilom za uporabo natančno opredeljenih izdelkov z višjo vsebnostjo THC. Izdelkov z višjo vsebnostjo THC prav tako ne bi smele prodajati osebe, mlajše od 18 let. Prepovedana bi bila tudi proizvodnja sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki konoplje ali izdelkov iz konoplje, namenjenih osebam, mlajšim od 18 let.
Glede oglaševanja bi veljala enaka zakonska določila kot za tobačne izdelke. To pomeni, da bi bilo prepovedano vsakršno oglaševanje, promoviranje ali sponzoriranje izdelkov z višjo vsebnostjo THC.